Če velja, da je DNS primerek civilne družbe, potem smo pri zlorabi, kadar predsednik civilnodružbene institucije v javnosti nastopa s stališči, ki so v nasprotju s pogledi dela članstva.
To preprosto pomeni, da mit o civilni družbi kot višji stopnji demokracije ne vzdrži, saj se v ničemer ne razlikuje od principa parlamenta, kjer večina sprejema zakone navzlic nasprotovanju opozicije.
Ko se torej predsednik DNS profilira kot akter referendumske kampanje, spolitizira društvo v prid ene izmed politik.