Večino dela so opravili strokovnjaki mlajše generacije, med katerimi izstopa Iblerjev učenec. Bistvo hrvaške priprave na arbitražo ni bila usmerjenost v pridobitev čim večjega dela Piranskega zaliva, ampak v to, da se Sloveniji prepreči prost dostop do mednarodnih voda. Ta usmeritev, ki so jo v Zagrebu po domače poimenovali »Rudolfova doktrina«, je hrvaško delovanje preusmerila iz Piranskega zaliva na odprto morje.