In nič več kot to. To ni normalno življenje, v katerem je sicer prostor za obup, ampak ga je še veliko več za upanje, to ni življenje, kjer si človek lahko privošči žalost, ker ve, da se bo še neskončno velikokrat veselil. V današnjem Sarajevu spoznaš, da se lahko življenje v miru sprevrže v zagrizen boj, ki počasi izčrpava, ker se vleče v neskončnost.