Dve leti kasneje je jasno, da organi pregona predvsem niso zbrali prepričljivih dokazov, ki bi jih izvedli na sodišču in ki bi bili hkrati zbrani na neoporečen način. Prvi nauk je na dlani: bolje je, če se organi pregona ukvarjajo z zakonitim in pedantnim zbiranjem dokazov kot z bahanjem, da imajo storilce. Organi pregona so na svetu zato, da zbirajo dokaze, ne pa zato, da razglašajo, kdo je storilec kaznivega dejanja.