Do takrat je bilo razpoloženje na festivalih bolj akademsko, v Hali Tivoli pa so bili prvič precej razigrani. Po zraku so leteli papirnati aviončki, narejeni iz festivalskih prospektov, v dvorani se je na veliko kadilo, žvižgalo, se smejalo in skandiralo. Nekateri so se pritoževali tudi čez akustičnost dvorane, vendar je vse to očitno pomenilo, da je Slovenska popevka postala realnost.