Če si lahko zamislite kraj po jedrskem napadu, bi bil morda na las podoben nekdanjim rudniškim objektom, razporejenim po hribu nad trboveljsko železniško postajo. Občutek spokojnosti ob koncu sveta, ki ga v človeku zbudijo ostanki zgradb, pogreznjenih v blato, bi bil nadvse resničen, če tišine ne bi prekinjal glasen in radoživ pasji lajež. Ob nekaj ravnodušnih zlatih prinašalcih so drugi psi, privezani na razdalji enega ali dveh metrov, kazali znake nestrpnosti ‐ kot da bi jim vrgli žogico in jih potem pozabili odvezati.