Naslanjala se je na francoski model državnega kapitalizma, ki se opira na intervenistično vlogo države. Hkrati pa je bil Ropov način obvladovanja problemov tak, da je skoraj hektično interveniral na posameznih področjih, da je sam poskušal biti krizni menedžer. To je bilo seveda diametralno nasprotno slogu, ki ga je prej gojil, ki je vedno zgolj minimiziral tveganja.