Temeljna razlika v načinih razpravljanja se je pokazala že denimo ob raziskavi o tej problematiki, ki smo jo opravili v šestih državah Evropske unije in na nivoju EU same. Analizirali smo 130 političnih dokumentov, zakonov, razprav ali ekspertiz in pokazalo se je, da je tisto, kar izgine iz mainstream razprave, prav najpomembnejše dejstvo: spolna diskriminacija in neenakost žensk, ki je na eni strani podlaga za tovrstno nasilje, hkrati pa je nasilje tisto, ki fiksira neenakost. Pri tem gre za ključno vprašanje, kako je videno tisto, kar je definirano in predstavljeno kot »kaj sploh je problem?«, oziroma, kaj je opredeljeno kot vzrok za nasilje.