Zanj je značilno veliko zaledje, potem kraška retinenca, ko voda prispe na površje z zamikom, poplave pa lahko trajajo dlje časa.
Kras z vsemi svojimi neštetimi kanali deluje kot spužva, ki vodo dlje časa zadrži in jo nato, ko se vsi kanali zapolnijo, pošlje na površje v obliki kraških izvirov, ki so sicer v sušnem času neaktivni. Treba je le poznati lokacije kraških izvirov ter kolikšna količina vode je potrebna, da se podzemni kanali napolnijo.