Leto pozneje je postal predsednik izvršnega sveta SDZ, nato je bil poleg Lojzeta Peterleta podpredsednik Demosa, po osamosvojitvi Slovenije pa prvi slovenski zunanji minister. To vplivno funkcijo je izkoristil za nekaj, kar zbuja resne dvome o njegovi poštenosti. Oktobra 1991, še preden je bil v parlamentu izglasovan stanovanjski zakon, ki je omogočil odkup družbenih stanovanj, je stanovanjski komisiji vlade poslal vlogo za dodelitev štirisobnega ali večjega trisobnega družinskega stanovanja v središču Ljubljane.