Situacija, v kateri sta prišli do enakih zaključkov o naši politični stvarnosti tako različni osebnosti, kakor sta K. in E., mladi anarhist na kulturnem ministrstvu in stari policist v notranjem ministrstvu, je seveda nadvse kočljiva situacija. Kar to kočljivost zaokroža, je njuno zmotno prepričanje, da morata kot državna uslužbenca biti kompatibilna z zakoni in predpisi te države, ne pa morda s tem ali onim nadrejenim, ki se v skladu s svojim globokim prezirom do priredij postavlja tudi nad zakon. Kdor je pojem nadrejenosti zapopadel tako radikalno, bo od svojih podrejenih zahteval, da morajo pokazati več kot samo kompetenco.