Kako se počuti človek, ki ga odstavijo samo zato, ker ni povšeči novemu šefu, ki ima o tem, s čimer naj bi gospodaril v dobro vseh in vsakogar, samo približne predstave? Koliko prezira je pripravljen prenesti samo zato, da bi ohranil službo, kakršnakoli že je? Postaja Gottfried Benn, ki nas v eni od svojih pesmi uči, da je sreča biti neumen in imeti službo, tudi pesnik zlate dobe?