Gre očitno za to, da je nemški teater zelo ekspresiven, jasen, zelo emotiven navzven. V naši predstavi so bili nekateri deli načrtno ponotranjeni, eni pa načrtno predimenzionirani. Sicer pa se gledališče že po neki klasični navadi najbolj povezuje s strastjo, in če ti kdo reče, da tu ni strasti, ti reče, da to ni gledališče.