Njegova prizadevanja je motil Blair, ki ni le predlagal, da bi lorde imenovali namesto volili ‐ s tem jih po Cookovem mnenju tudi ne bi mogli ustrezno nadzirati -, temveč je vse glasneje navijal za vojno z Irakom. Tej je Cook strastno nasprotoval, saj je bil prepričan, da se je premier, ki ga je občudoval, v past, iz katere se ni mogel rešiti, ujel prej zaradi svete prepričanosti kot zaradi trdnih dejstev.