Uboge tanke oslovske noge so se kar upogibale pod težo vipovskih tekmovalcev.
Najbolj nehuman del pa se je odvijal v ogradi za odrom, kjer so čakali osli med eno in drugo dirko. Vsakokrat ko so prišli v ogrado, jih je tam pričakala množica ljudi, ki so želeli pobožati ali se dotakniti oslov, nekateri mladci, ki niso tekmovali, so pokazali, da so del ekipe, in so jahali osle v ogradi, saj je bil njihov dan, otroci so s palicami udarjali po oslih - kljub temu da se osli niso mogli nikamor umakniti, ker ni bilo prostora, ter skakali po mladičkih, ki so bili še porasli s puhasto dlako.