Menda je šla zgolj obiskat svojce v rodno vas, a tik pred domačo hišo so jo na pragu gostilne tako mogočno preplavili spomini, da ji je kot v krču zastal korak in je že v naslednji minuti kar tam za porušila vse, kar je mesece dolgo gradila v psihiatrični ustanovi. Čez kakšen teden so jo privedli na dom njene ostarele matere v obliki in videzu nagnite gobe, ki iz vseh svojih spušča le še črnikasto vodeno sluz. Tudi svojega bivšega platonskega ljubimca slikarja, ki jo je nekaj dni po tem obiskal, je spoznala le stežka in izredno medlo.