nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2005, poved v sobesedilu:

Njegova elegantno krojena obleka je bila snežno, srajca in salonski čeveljci ugasnjene, temno vijolične barve s srebrnim poprhom, najbolj pa je bodel v oči dolg svilen frfotav šal, nekje na prehodu med škrlatom in vijoličasto barvo, katerega daljši konec je imel omotan okrog levega zapestja. Bil je važen kot prasica, stopal je prevzetno, kot da bi bil sam na svetu, prav po sredini tratoarja, in čeprav sem se stisnil tik ob steno, me je skoraj spotaknil s svojo črno sprehajalno paličico, ki jo je krasila umetelna medeninasta glavica, ali pa me je morda z njo, za kazen, ker vstopam v njegovo avro, hotel le vzgojno ošvrkniti. Neprestano pa se je, ne da bi kogarkoli sploh pogledal (zrl je prek in skozi ljudi), kot kakšen srečen in hudoben bebček samozadovoljno smehljal nekam sam sebi v drob.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA