Takoj mi je postalo nedvoumno jasno, da sem trčil ob največjega umetnika, kar sem jih uspel srečati do takrat. Sicer sem se enkrat prej v Parizu skoraj zaletel v Picassa, vendar moram priznati, da mi ni zapustil takšnega globokega vtisa. Klatil sem se po nekih ulicah ter se oziral za babami, tale ima pa dobro rit, in,,, kakšni joški, sem si obešenjaško, a povsem brezglasno popeval sam v sebi, ko sem zapazil, da so se ljudje okrog mene nenadoma in iz meni povsem neznanega vzroka jako vznemirili.