Nikoli ni imel niti najmanjše možnosti, da bi izrinil s položaja finančnega ministra, kar si je zelo želel, kaj šele, da bi vodil stranko, čeprav je najbrž imel najživahnejši um med vsemi člani.
Če nič drugega, ni bil dovolj čeden. Nekoč ga je neki škotski torijski poslanec imenoval »oni drobni škrat«, kar mu sploh ni bilo zoprno, kot mu niso bile zoprne niti druge neprijazne primerjave z napihnjenimi petelinčki in vrtnimi palčki.