Nato je nemudoma, kot da bi se mu neznansko mudilo, prav po piflarsko marljivo začel slikati. Šele ko so na platnu povsem jasno obviseli obrisi zvonika in okoliških streh, je začel zvedavo škiliti naokrog in se hrepeneče ozirati na še zaprta cerkvena vrata. Vmes pa je tenko vlekel na ušesa, kdaj bodo vendarle zabučale orgle zaključno alelujo in se bo ta dolga končala.