in Portugalska z izjemnima 40 odstotnima deležoma »domače glasbe« sta hudo slab zgled. »Frankofonija« in »"luzofonija"« med drugim pomenita tudi bogato ‐ zares raznovrstno - zaledje nekdanjih kolonij, ki so svetovna glasbena središča in ne province (od Karibov, delno Brazilije, zahodne in Afrike). Obe skušata »nacionalizirati« čezmorske godbe in ustvarjalce.