V jeku javne razprave in polemik v zvezi z uporabo policije za politične boje in manipulacije ni mogoče obiti nasprotnih ugovorov, da se kritika takšnega ravnanja notranjega ministra in predsednika vlade ne sprašuje, za kaj po vsebini pravzaprav gre. Sam predsednik vlade in nekateri komentatorji trdijo, da ne smemo spregledati, da gre za »pravično stvar«, da so v ozadju zunajsodni poboji več kot 10.000 ljudi, da gre za genocid, za katerega vse do danes še ni nihče odgovarjal. To je gotovo osrednje vprašanje ne samo za ta primer, ampak za demokratično politiko nasploh.