Mene je presenetilo, da to še danes deluje; v živo se da to videti v, videl sem v Gruziji, v Makedoniji so taka drevesa.
To je figura, ki kaže, da je med slovenskimi priseljenci obstajal že neki panteon, antropomorfen in hierarhičen s skupinami bogov, ki so imeli že razdeljene vloge. Tu ne gre več za golobe, ki se potopijo pod vodo, kot pri Ukrajincih, ampak za človeku podobne bogove, ki so že smrtna bitja, gospodarji umrlih.