Ker se nova politična elita rekrutira predvsem iz logov, ki visoko cenijo pop kulturo v njeni turbo podrazličici, so te razlike vse bolj minimalne, predvsem pa zvedljive na najmanjši možni skupni imenovalec. Vladni transideologi ‐ filozofski, sociološki, ekonomski ali drugi ‐ razglašajo ideologije za stvar preteklosti, funkcionira naj le vse bolj nori spektakel dveh »sprtih« opcij, ki da se morata »spraviti« v sedanjosti za enotno prihodnost. Nemara zato vsakokratne postsocialistične vlade v Sloveniji veliko bolj »delujejo« prek imidžev, ki so ustvarjeni z obveznim dodatkom turbofolka.