Druga stran spet dokazuje, da 'oni' imajo novinarje in komentatorje, ki da nasprotujejo siceršnjemu mainstreamu in jih, kot dokaz za pluralnost, izpostavljajo kot paradne konje (češ premoremo tako »leve« kot »desne«, celo »skrajne«). Potem pa prva stran spet pokaže, da je tisto, kar bi oni radi, tako rekoč »kvotno priznanje« in predstavljanje njihovih tem in strank v medijih (seveda oni, ki sicer nasprotujejo denimo kvotam za ženske kandidatke na volitvah) in da pluralizem razumejo le tako. Da bo zmeda popolna, o pluralizmu govori koalicija, ki je na oblasti, in ne opozicija.