Ne mine dan, da na TV dnevniku ne našteješ vsaj dvajset trupel. »Če smo se v socializmu staršem čudili, zakaj ne marajo gledati kakšnih kvalitetnih evropskih filmov, so nam odgovorili, da potem, ko pridejo z dolgočasnega šihta, radi pogledajo kaj zabavnega na televiziji, ne pa teh zamorjenih filmov, tega imajo že dosti v službi. Danes je ravno obratno: resničnost je postala tako zastrašujoča, polna pobijanja, bomb in streljanja, da smo zdaj mi tisti, ki si skorajda želimo pocukranih mehiških telenovel, kjer vemo, da se ne bo zgodilo nič pretresljivega.