Med publiko so prevladovale starejše gospe z imidžem uradnic na občinskih okencih, z umetelnimi malce zastarelimi natupiranimi frizurami in oblačili, ki so daleč od trenutnih modnih smernic, saj so bolj v kategoriji »večno moderni cvetlični vzorci«. Ne razumite me sedaj narobe: ne trdim, da imidž naredi človeka, opozarjam le na to, da so bile gospe že po imidžu daleč od občinstva na liberalnih ženskih omizjih, kjer je v obleki navadno kraljeval črni intelektualni minimalizem.
A ena značilnost je vendarle enaka vsem ženskim debatam: to sestrstvo.