Premier je ob tem dejal, da je »možno priti do konsenza, zato da ne bomo edina država na svetu, ki mrtve pokopava s preglasovanjem«. Predlagana novela zakona o vojnih grobiščih predvideva, da bodo po vojni umorjene osebe pri kategorizaciji grobišč posebej obravnavane kot »žrtve revolucionarnega nasilja«. Še naprej pa ostaja odprto ključno vprašanje - ali naj se osebam, ki so med 2. svetovno vojno sodelovale na strani okupatorja, prizna status žrtev vojnega nasilja.