Z velikim trudom obnovljeni gradovi ostajajo na plečih države, saj vanje nimamo kaj dati, ker je njihova prvotna oprema uničena ali izgubljena. Za take stavbe je težko določiti novo namembnost in še težje najti pravega skrbnika. S sakralnimi spomeniki, ki so ohranili svojo vlogo, je nekoliko lažje, čeprav še nešteto objektov upravičeno čaka na državno pomoč.