Medtem ko si v tujini z zanimanjem ogledujemo grajske stavbe, se doma spomeniška služba trudi ohraniti vsaj to, kar je še ostalo. Z velikim trudom obnovljeni gradovi ostajajo na plečih države, saj vanje nimamo kaj dati, ker je njihova prvotna oprema uničena ali izgubljena. Za take stavbe je težko določiti novo namembnost in še težje najti pravega skrbnika.