Toda začnimo najprej z Ruparjevo lažjo, veliko kot slon (prispodoba je iz neke stare popevčice).
Jeseni jih bom imel triinšestdeset ‐ pa sem še vedno naiven. Ko sem 11. maja zgodaj popoldne izvedel, da se je na pravkar končani seji parlamentarne komisije za peticije in človekove pravice zgodil čudež, namreč da so na predlog (!) soglasno izglasovali priporočilo vladi, naj problem izbrisanih uredi s sistemskim zakonom (torej tako, kot zahteva ustavno sodišče, in ne z ustavnim zakonom, s katerim bi skušali odločbo US izigrati), sem, ker v čudeže ne verjamem, informacijo preveril pri predsednici komisije, poslanki (ZL)SD.