Čeprav se diplomati najbrž strinjajo s takšnimi strateškimi argumenti, ti niso dovolj prepričljivi za zaskrbljene volivce. V trenutku, ko je v zahodni Evropi varnost čedalje pomembnejša tema, se razširitev unije do meja Iraka in Irana ter ukinitev mejnega nadzora od tam do Atlantskega oceana ‐ kar bi se zgodilo s polnopravnim turškim članstvom v EU ‐ mnogim zdi čista norost. (Enako bi na primer bilo, če bi se ameriški politiki zavzemali za ukinitev nadzora na meji z Mehiko, a bi si pri tem morali predstavljati še, da bi bila to muslimanska država.)