Razlog za to je bila predvsem krepitev neonacizma, katerega zagovorniki so v javnosti nestrpno govorili o pripadnikih manjšin, homoseksualcih in ženskah. Spet so bili največji nasprotniki sprejetja dopolnila iz cerkvenih logov, ki jih je bolj kot karkoli drugega v zvezi z zakonom motilo to, da je poslej zagrožena kazen do enega leta, če se sovražni govor uporabi v kontekstu homoseksualnosti. Junija lani pa se je prvič zgodilo, da je bil na Švedskem kdo obsojen zaradi sovražnega govora.