Sistem je namreč nastavljen tako, da zaposlenim ne pušča nobene izbire: naravnost obsoja jih na to, da v svojem brezpravnem razmerju vztrajajo tudi do bridkega konca. Kdor namreč iz te igre moči prostovoljno izstopi, izstopi tudi iz sistema skromnih, a zato nič manj pomembnih socialnih pravic, ki gredo brezposelnim. Povedano naravnost: kdor tudi po dva, tri, štiri, pet mesecev ali še več ni pripravljen delati zgolj za obljubo, da bo katera od zasluženih plač prišla naslednji mesec, si je čisto sam kriv za to, če ostane brez dela.