Zgoraj v krošnjah so vreščali ptiči, na levi je klokotala voda, midva pa sva med neobveznim klepetom lagodno stopala po tistem grušču, ko naju je nenadoma ustavil klic starejše kmečke ženske, ki je na klopici pred bolj tako skromno hiško na oni strani potoka lovila medle sončne žarke, sicer redke goste v teh globelih. ,, je vpila, kaj se ne boš nič ustavil pri nas, in zdelo se je, da ga ima ta samotna soseska kar rada. Ej, to je pa zanimiva gospa, pravzaprav pisateljica, take kmečke zgodbe piše, mi je pošepnil.