Tovrstni imaginarij je treba okrepiti takrat, ko je treba uvesti politike, ki bodo diskriminirale in postavljale v slabši položaj veliko število ljudi. Skupni imenovalec, ki tako integrira in ne glede na njun dejanski položaj v eno samo skupnost skupaj z Mićotom, in Zmagom, se mora predstaviti kot »garant prihodnosti«, zato da zamišjena skupnost deluje, in izločiti »nepotrebne zdrahe« in zdraharje. Seveda pri tem ne gre za nobeno dano statistično večino, ampak za zamišljeno Andersonovsko večino »«, o katerih govorijo številne javne zgodbe, ki nam pripovedujejo nekaj o »nas«,.