Ob nastopu republikanske oblasti nas je mandatar začel presenečati s kadriranjem vojaškega osebja na visoke položaje v državni upravi. Prvo presenečenje je bilo imenovanje polkovnika na položaj notranjega ministra, saj je bil do tedaj direktor ljubljanske uprave za obrambo, na obrambnem ministrstvu pa je za in državo v preteklosti opravljal varnostne, kadrovske in diplomatske naloge. Polkovnik na vrhu notranjega ministrstva novi vladi očitno ni pomenil zadostne militarizacije javne uprave, zato smo po brezkrivdni razrešitvi nekdanjega generalnega direktorja policije v vrhu policije dobili še enega uslužbenca obrambnega ministrstva.