Slovenski ribiči so prvič v dokumentih poimensko omenjeni leta 1584, zadnji morski drevak čupa iz leta 1947 pa je pristal v depoju Slovenskega etnografskega muzeja, kjer je bil pozabljen vse do pred kratkim, zdaj pa je postavljen na dostojnem mestu v novi stavbi Slovenskega etnografskega muzeja na Metelkovi. Ribištvo je začelo propadati s prihodom istrskih ribičev italijanske narodnosti. Obalni pas je bilo treba poitalijančiti in so se s to nalogo začeli ukvarjati še pred začetkom prve svetovne vojne.