Močan veter in gola tla pomenita prašne nevihte, ki delce prsti ponesejo več tisoč kilometrov daleč. Ko veter izgublja hitrost, težji delci padejo na tla, medtem ko v zraku lebdi meglica iz čedalje finejšega prahu. Ko nevihta doseže Peking, ki je nekaj tisoč kilometrov oddaljen od mongolskih ravnic, je preostali prah tako drobcen, da ostane v mirnem, suhem zraku.