Še pomembneje pa je, da je šlo za izraz nenaklonjenosti intelektualcem, politikom in novinarjem, ki so se za Rafsandžanija začeli zavzemati, potem ko najprepričljivejši reformistični kandidat ni prišel v drugi krog volitev. Ti reformisti so zasuk svojega stališča utemeljili tako, da so pač glasovali za manj slabega kandidata. A veliko volivcem se je to zdelo muhasto in lahkomiselno.