Spomladi 2003, ko napoči čas iraških spopadov, utiša proteste proti ameriški politiki v svoji stranki in vojno označi za »neizogibno«.
Februarja 2004 tri dni prepričuje Turčijo o prednostih predloga, ki ga javno zagovarja ves čas ‐ Turčiji namesto polnopravnega članstva v Evropski uniji predlaga privilegirano partnerstvo, do položaja nemškega predsednika pa pomaga morebitnemu tekmecu znotraj CDU Horstu Köhlerju.
Decembra 2004 jo znova potrdijo za predsednico stranke, toda odstotek glasov, ki jih dobi, je najnižji do tedaj ‐ 88,4 odstotka.