Konkurenca v koaliciji je še hujša kot v lastni stranki, kjer ji nenehno dihajo za ovratnik; že januarja 2002 prepusti kanclersko kandidaturo ob prihajajočih septembrskih volitvah za poslance v Bundestagu bavarskemu predsedniku koalicijske CSU (in bavarskemu predsedniku vlade) Stoiberju. Ta je precej manj priljubljen od nje, pa je zaradi svoje poteze deležna občudovanja celo najhujših kritikov. Stoiber se na volilni večer ob sedmih okliče za kanclerja, čez nekaj ur pa mu zmaga spolzi iz rok za 8204 glasove, ki jih ni mogoče izraziti v promilih.