Takrat so na nemškem vzhodu bolje poznali vietnamske kot mozambiške težave, zato učitelji Frelimo površno označijo za katoliško organizacijo, z zidom pa imajo učenci v mislih svojega, berlinskega. Učitelj obtoži učence in pastorja, starši pa se uprejo in družno zapustijo sestanek v šoli. Zadeva švigne do partijskega vrha, točneje do sekretarja za cerkvena vprašanja, kjer pa se zgodi nenavaden obrat; ne kaznujejo obtoženih, ampak tožitelje, zamenjajo ravnatelja in ves šolski svet.