V debati po krizi, ki je nastala po zavrnitvi proračuna in padcu ustave, sem se oglasil v evropskem parlamentu. Podobno kot nekdaj dni kasneje sem povedal, da so Evropejci začeli jemati mir kot samoumeven in da ima pri vprašanju proračuna prav Tony Blair. Kako lahko Evropa tretjega tisočletja daje polovico svojega denarja za kmetijstvo in nekaj fičnikov za znanost in tehnologijo, hkrati pa sanja o lizbonski strategiji in kompetitivni družbi.