Formalna svoboda je utemeljena na formalizaciji skupnosti onkraj posameznosti in je zatorej neločljivo povezana s političnimi dogodki, ki jo preizprašujejo, in ne z univerzalnostjo narave. Neoliberalistično transcendiranje svobode na način naturalizacije pa je naturalizirano v transcendentno svobodo. Namesto univerzalizacije partikularnega (na primer zagotovitve državljanskih in človekovih pravic manjšinam) dobimo partikularizacijo univerzalnega v osebi »sočutnega kapitalista«.