Z odpravo solidarnosti, torej zagotovila vsakega posameznika, da je pripravljen na primer svobodo zagotavljati vsem članom družbe, ne glede na posamezne lastnosti, je omogočena uveljavitev gospostva, ki namesto z argumentiranimi zamislimi, odprtimi političnimi izbirami in enakimi ekonomskimi možnostmi monopolizira ideje, politične akcije in ekonomske izbire. Logične formalizacije svobode si namreč ni mogoče zamisliti brez družbene utemeljitve univerzalnosti. Formalna svoboda je utemeljena na formalizaciji skupnosti onkraj posameznosti in je zatorej neločljivo povezana s političnimi dogodki, ki jo preizprašujejo, in ne z univerzalnostjo narave.