Dosledna vpeljava teh novosti na trg delovne sile in temeljita sprememba v delovnih razmerjih, ki jo te novosti povzročijo, nista mogoči brez bistvene spremembe vloge sindikatov. Smer izvajanja tega prevrednotenja brez večjih težav zaznamo v opredelitvi sindikatov, razširjeni med neoliberalnimi ekonomisti: sindikati so po njihovem karteli, ki prek svojega privilegiranega oziroma monopolnega položaja onemogočajo svobodni trg delovne sile in tako neupravičeno, se pravi netržno, zvišujejo ceno delovne sile. Zato je za vse neoliberalne ekonomske politike značilno, da poskušajo čim bolj omejiti moč sindikatov.