nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2005, poved v sobesedilu:

In nenazadnje, kakšna je odgovornost na eni strani storilcev na drugi strani pa tistih, ki zločinov sicer neposredno počeli, ampak so vendarle bili njihovi očividci, gledalci? Kako sploh prepoznati tovrstne dogodke, kako videti, da se dogajajo, da ni že prepozno in ali in kako bi jih lahko poskusili preprečiti? Vsa ta vprašanja so obenem zelo abstraktna, analitična in hkrati krvavo konkretna, saj se dotikajo neposrednih problemov, kako “definirati” denimo genocide, ali »katastrofe«, kakršna je bil holokavst, in kako omogočiti, da bodo nekako “vidni”, če se bodo dogajali, zato da se ne bi “ponovili”, oziroma, da jih bodo tisti, ki bi jih mogli ali morali preprečiti, tudi “prepoznali” v smislu pravnih ureditev?


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA