Ruanda je bila, zaradi števila žrtev in načina, kako se je zgodil genocid, najbolj primerna za trditev, da gre za “najbolj očiten primer genocida po holokavstu«. Zdi se, da se je “neprimerljivo” v neki obliki vednarle »ponovno« pojavilo. Dogodki na tleh bivše Jugoslavije pa v tem smislu zastopajo mesto nečesa nezaslišanega, kar se je po drugi svetovni vojni ponovno zgodilo v Evropi sami, ki bi se naj naučila “lekcije” druge svetovne vojne.