Je pa še vedno nerazumljivo, zakaj Italijani niso takoj razvili protipartizanskih enot ‐ čeprav so najbrž že iz kolonialnih izkušenj vedeli, da se je treba proti gverilcem boriti drugače. Šele v začetku leta 1943 so ustanovili nekaj protipartizanskih oddelkov, takoimenovanih "arditskih" napadalnih oddelkov, v katerih so bili ob italijanskih vojakih tudi domačini, vaški stražarji, toda malo, manj kot 200.